V četrtek popoldne se je po domovih naših GG-jev v Celju razširilo nekaj posebnega. Občutek dogodivščine, pričakovanja in komajčakanja ... Spakirali so velike potovalke, nahrbtnike in kovčke, a to delo ni bilo najbolj lahko, saj so morali poleg pakiranja razmišljati še nekaj drugega. Kaj od prtljage bodo vzeli s sabo na bivak, seveda! Poleg velike potovalke so si pripravili še manjši nahrbtnik, v katerega so poskušali stisniti čim več stvari na čim manj prostora. Nekateri so ubrali tehniko "napolni nahrbtnik čim bolj, da ti ga vodniki ne bodo napolnili z moko in težkimi šotorkami", ampak vodniki smo bili še malo bolj zviti. Vsem GG-jem smo pred sobotnim odhodom preglrdali nahrbtnike, ven potegnili šestila, škarje, tablične računalnike, kroje, gigantske brisače in druge stvari, ki na bivak ne sodijo, in s tem naredili čez glavo prostora za vso skupno opremo, ki jo bomo potrebovali za tri dni življenja v divjini, brez civilizacije in "halo mama" sistema. Potem pa smo bili pripravljeni! :) Namazali smo se še s kremo za sončenje, si na glave nataknili kape in se odpravili na dolgo pot proti tabornemu prostoru, kamor smo se letos podali kar čisto peš. Začelo se je z velikim entuziazmom nekaterih in velikim obupom drugih. Prvi so se zagnali na pot z vso energijo, ki jo premorejo, drugi pa so se vlekli lepo počasi in energijo hranili za prihajajoče, napornejše ure. Po nekaj časa hoje pa so vsi pristali na istem - enakomeren tempo, ne prehiter, ne prepočasen, ampak ravno prav, da so se med hojo lahko pogovarjali še nekaj neumnosti in da se med tem niso preveč utrudili. Hodili smo čez travnike, gozdne poti, ceste, koruzo, ograje za ponije, pa tudi nekaj zasebnih vrtov, ko smo se malo izgubili, ampak okrog druge ure popoldne smo našli svoj prostor pod soncem za prvo noč pohodnega bivaka. Najprej smo si seveda zaslužili prvi skok (no, ali v primeru nekaterih padec ali počaaaaasno spravljanje noter) v Savinjo, ki smo jo poželjivo gledali že od jutra. Tako lepo se je svetlikala in nas vabila, da se ohladimo in namočimo svoje utrujene rame in stopala, poleg tega pa se je na dnu skrivala glina, ki je bila glavna atrakcija dneva. Ste vedeli, da so glinene kepe še bolj kul kot snežene? Prisežemo! Po namakanju in umivanju prešvicanih hrbtov pa smo se spet lotili dela. Treba je bilo postaviti bivake, zakuriti ogenj, nabrati drva, pripraviti večerjo, iti po vodo, ... Za nekatere je bil to prvi pravi bivak, ampak nam je šlo kljub temu dokaj hitro. GG-ji so postavili super lepe bivake, ki so bili pripravljeno na vsako kapljanje z neba, drugi so pripravili ognjišče na plaži in spekli pice v žerjavici, ki so si jih po napornem dnevu več kot zaslužili. Sploh, ker smo vsi vedeli, kaj nas čaka naslednji dan - še malo več hoje in še malo manj oblakov na nebu ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar