četrtek, 13. julij 2017

Torek je bil pri nas pravi začetek vsega!

MČ-ji so bili že malo nestrpni, ko smo se srečali pred avtobusom, ki je čakal, da nas odpelje na novo dogodivščino. GG-ji in vodstvo tabora lahko tam uživajo že od sobote, MČ-i pa morajo čakati do torka?! Kje je tu pravica?! Ampak tudi torek je prišel, atiji in mamice so zložili prtljago na avtobus, otroci so se zagrebli za zadnje sedeže, pomahali staršem, se nasmejali za eno sliko za na RDGO Facebook in že smo šli! Vožnja je minila kar malo prehitro, saj MČ-ji niso imeli niti časa, da bi kaj ušpičili, ko je prijazen šofer že ustavil na parkirišču pred betonskim igriščem. Kaj pa zdaj? Kje so šotori? Kje so bratje, sestre, kje je kuhinja, kje je reka?! Še dobro, da so se z malo truda in pomoči GG-jev, ki so prišli pomagat pri nošnji prtljage, čez bližje smrečice zasvetlikali modri in zeleni odtenki poznanih taborniških šotorov, ki so čakali na nove potovalke, spalke in umazane štumfe, ki bodo kmalu ležali po njihovih kotih (pa kakšen morda tudi kdaj pred vrati). Malo so se sprehodili in že so zakorakali čez vhod na tabor, kjer jih je pozdravil razgled na visok jambor, pripravljen večni ogenj, veliko jedilnico in nasmejane obraze vseh taborečih, ki so vedeli, da je zdaj to to. Tabor se je uradno in čisto zares začel! Čista sreča!
MČ-ji so se pospravili v šotore, ki so ostali urejeni ravno četrtino sekunde, preden so jih preplavile spalke, robčki, vrečke, sladkarije in sončne kreme, nato pa jih je čakal ogled tabornega prostora, ki jim bo predstavljal drugi dom kar cel teden. Ogledali so si oglasno desko, pot od kuhinje do jedilnice, gozd, poln drv, veliko ognjišče, ki bo gostilo večerne ognje, ampak brez ogleda plaže seveda ne gre, kajne! Ko so izvedeli, na kaj morajo biti pozorni med sprehajanjem po taborjenju, so skočili v kopalke, z dna potovalk potegnili brisače in kape, obuli japonke in šli preizkusit še reko Dreto. Ugotovili so sicer, da je nekoliko hladnejša kot domači tuš, ampak poleg tega je s svojimi slapovi, kamenčki in lepo plažo tudi neskončno bolj zabavna. Taborjenje se je začelo obetavno! :) 

GG-ji pa seveda niso čakali na MČ-je, ampak so se dela lotili že prej. prejšnji dan so si postavili že šotore, čakalo pa jih je še postavljanje prave pravcate taborniške kuhinje, v kateri si bodo kuhali in pekli čisto vse večerje na taborjenju. Žagali so sušice, sekali veje, rezali vrvice, nabirali drva, kopali ognjišča in do kosila je med njihovimi šotori stala velika kuhinja s štirimi ognjišči, streho in klopco (ampak saj ni treba vedeti, da so jo ukradli iz jedilnice, kajne), pripravljena na pojedine in dobrote, ki si jih bodo mladi kuharji pripravili kar sami. Po napornem delu in kopanju so si vsi taboreči seveda zaslužili prvo taborno kosilo in ker je tradicijo treba spoštovati, je prvo taborno kosilo vedno enako - makaroni z mesno omako, ki so vsako leto boljši!

Popoldne pa so si tudi GG-ji zaslužili skok v prijetno hladno vodo, ki je ohladil njihove razgrete dlani, ki so dopoldne tako pridno delale z orodjem, MČ-ji pa so se preizkusili v igrah, s katerimi so spodbudili timski duh v vodih. Piskali so na piščalko, ki so jo lahko dosegli le vsi skupaj, obračali so šotorko, s katere nihče ni smel stopiti na tla v nobene trenutku, in se igrali igrico gordijski vozel, ki je razgibala še njihove možgančke in komunikacijo. Po priklicanju vodovega duh(c)a jih je čakal še prikaz, kako je biti malo drugačen. Spoznali so pomen pomoči drugih, razumevanja, prijaznosti in pomoči ter se zavedeli, kaj so to predsodki, ki jih ima tako veliko ljudi do tistih, ki se v kakšnem pogledu ne skladajo čisto z vsemi nami, med tem pa so si GG-ji že pekli zrezke v foliji v žerjavici, ki so krasno uspeli.

Zvečer pa nas je čakal že prvi uradni večerni ogenj z vsemi udeleženci taborjenja, prvi zapet "Tam ob ognju našem", prvi stisk roke v krogu, pa tudi prvi dež, ki nas je pregnal pod streho jedilnice, kjer smo na glas prepevali taborniške pesmi in se veselili, da smo spet vsi skupaj in da bomo skupaj še cel teden!


Ni komentarjev:

Objavite komentar